Plastične odpadke predstavljajo eno od največjih globovnih problemov, ki jih Slovenija še naprej hitro zmanjšuje. Po podatkih Agencije za okolje in energijo Republike Slovenije so leta 2022 v Sloveniji proizvedli približno 160.000 ton plastov, od tega je bilo več kot 30.000 ton recikliranih. To je več kot 20 % vsebine plastov, ki so jih izločili v okolje. Zato je državna politika za plastične odpadke v zadnjih letih precej pospešila, saj so se v tem času spremenili tudi mejanji za recikliranje in zmanjšanje odpadkov.

Nove lege za recikliranje in zmanjšanje plastov

Slovenija je leta 2021 sprejela nove smernice za recikliranje plastov, ki jih je vodi Evropska unija. Med najpomembnejšimi novostmi je obvezno recikliranje plastov v plastovih tovornih čevljih in plastičnih prevodnikih, ki jih je bilo pred tem samo možno odločiti. Od leta 2025 bo obvezno tudi recikliranje plastov iz hrane, kot so plastične posode in omotave. To je pomembna krogla, saj se v Sloveniji vsak dan izloča več kot 10.000 ton plastov iz hrane. Na primer, v Ljubljani je od leta 2022 v novem reciklirnem centru v Šentvidu začelo delovati moderno stroje za razdeljevanje plastov po tipih, kar omogoča boljše recikliranje.

V zadnjih letih se je v Sloveniji tudi povečalo število reciklirnih centrov in tovarn za preoblikovanje plastov. Na primer, tovarna v Celju, ki je del družbe Plastika, obdeluje več kot 50.000 ton plastov na leto. Tovarna ima tudi svoje reciklirne centre v Mariboru in Kranju, ki omogočajo recikliranje plastov iz lokalnih odpadkov. Tako je Slovenija postopoma postajala bolj samostojna v recikliranju plastov in zmanjšanju odpadkov.

Vpliv na okolje in gospodarske dejavnosti

Recikliranje plastov ne samo zmanjšuje količino odpadkov, ki se izloča v okolje, ampak tudi zmanjšuje izkoriščanje naravnih virov. Na primer, recikliranje plastov zmanjša potrošitev nafte in zemeljskega plina, ki so potrebni za proizvodnjo novih plastov. Po podatkih preberi članek je recikliranje plastov v Sloveniji že za 15 % zmanjšalo izkoriščanje virov za proizvodnjo novih plastov. To ima tudi gospodarsko pomembne posledice, saj se reciklairani materiali lahko uporabljajo za proizvodnjo novih izdelkov, kot so napitni posodi, ki jih je bilo pred tem treba izdelati iz novega plastičnega materiala.

Slovenija ima tudi pomembno vlogo v recikliranju plastov v Evropski uniji. Leta 2022 so v Sloveniji reciklirali več kot 50 % plastov, ki jih je bilo izločeno, kar je višje od povprečja v EU. To je pomembno, saj je recikliranje plastov ena od glavnih ciljev strategije EU Green Deal. Na primer, v letu 2022 so v Sloveniji reciklirali več kot 30.000 ton plastov iz hrane, kar je več kot 25 % vsebine plastov iz hrane v Sloveniji.

Nove politike in ukrepi za zmanjšanje plastov

Slovenija je leta 2021 sprejela nove smernice za zmanjšanje plastov, ki so bile sprejeti v skladu s smernicami Evropske unije. Med pomembnejšimi ukrepi je obvezno recikliranje plastov v plastovih tovornih čevljih in plastičnih prevodnikih. Tako je bilo leta 2022 obvezno recikliranje več kot 10.000 ton plastov iz čevljih in prevodnikov. To je pomembno, saj je recikliranje plastov iz čevljih in prevodnikov pomembna krogla, saj se v Sloveniji izloča več kot 5.000 ton plastov iz čevljih na leto.

Druga pomembna krogla je obvezno recikliranje plastov iz hrane. Leta 2022 so v Sloveniji reciklirali več kot 20.000 ton plastov iz hrane, kar je več kot 30 % vsebine plastov iz hrane v Sloveniji. To je pomembno, saj je recikliranje plastov iz hrane ena od glavnih krogel za zmanjšanje plastov v okolju. Tako je Slovenija postopoma postajala bolj samostojna v recikliranju plastov in zmanjšanju odpadkov.

  • Slovenija je leta 2022 reciklirala več kot 30.000 ton plastov, kar je več kot 20 % vsebine plastov, ki so jih izločili v okolje.
  • Od leta 2025 bo obvezno recikliranje plastov iz hrane, kot so plastične posode in omotave.
  • Tovarna v Celju obdeluje več kot 50.000 ton plastov na leto.
  • Recikliranje plastov v Sloveniji je za 15 % zmanjšalo izkoriščanje virov za proizvodnjo novih plastov.
  • Slovenija je leta 2022 reciklirala več kot 50 % plastov, ki jih je bilo izločeno, kar je višje od povprečja v EU.